ISO 9001:2015 - Obvezni in neobvezni dokumenti in zapisi

Če želite imeti sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001: 2015 morate imeti v dokumentiranih informacijah poleg procesov podjetja zajete tudi številne dokumente in zapise (upoštevajte, da nekateri dokumenti in zapisi niso obvezni, če organizacija ugotovi, da so zahteve ISO 9001:2015 neprimerne za področje njenega sistema).

Obvezni dokumenti

Dokumentirane informacije, ki jih sistem vodenja kakovosti po ISO 9001:2015 mora vsebovati:

• Opredeljevanje področja uporabe sistema vodenja kakovosti (točka 4.3)
• Politika kakovosti (točka 5.2)
• Cilji kakovosti (točka 6.2)
• Kriteriji za ocenjevanje in izbor dobaviteljev (točka 8.4.1)

V nadaljevanju so obvezni zapisi (upoštevajte, da so zapisi so označeni z *  obvezni samo v primerih, ko področje v organizaciji ni izključeno):

• Zapisi spremljanja in merjenja kalibracijske opreme* (točka 7.1.5.1)
• Zapisi o usposabljanju, kompetentnosti, izkušnjah in kvalifikacijah (točka 7.2)
• Zapisi o zahtevah za Izdelek/storitev in rezultatih pregleda (točka 8.2.3.2)
• Zapis o izpoljevanju zahtev snovanja in razvoja * (točka 8.3.2)
• Zapisi o vhodih snovanja in razvoja (točka 8.3.3)
• Zapisi o nadzoru o snovanja in razvoja* (točka 8.3.4)
• Zapisi o izhodih snovanja in razvoja* (točka 8.3.5)
• Zapisi o spremembah snovanja in razvoja* (točka 8.3.6)
• Zapisi o značilnosti proizvodov, ki se proizvajajo in storiteve, ki se zagotovljajo, ali aktivnosti, ki se izvajajo (točka 8.5.1)
• Zapisi o lastnini odjemalca (točka 8.5.3)
• Zapisi za nadzor sprememb proizvodnje / izvajanja storitev (točka 8.5.6)
• Zapis o sprostitvi izdelka / storitve z merili sprejemljivosti (točka 8.6)
• Zapis o neskladnih (točka 8.7.2)
• Zapisi o spremljanju in merjenju rezultatov sistema vodenja kakovosti (točka 9.1.1)
• Zapisi programa notranje presoje (točka 9.2)
• Rezultati notranje presoje (točka 9.2)
• Rezultati vodstvenega pregleda (točka 9.3)
• Rezultati korektivnih ukrepov (točka 10.2.2)

Neobvezni dokumenti

Obstajajo številni neobvezni dokumenti, ki jih je mogoče učinkovito uporabiti za izvajanje sistema vodenja kakovosti v skladu z zahtevami ISO 9001.

Menim, da so sledeči neobvezni dokumenti, ki se najpogosteje uporabljajo:

• Postopek za določanje obsega konteksta organizacije in zainteresirane strani (klavzule 4.1 in 4.2)
• Postopek za obvladovanje tveganj in priložnosti (točkaklavzula 6.1)
• Postopek za obvladovanje  kompetentnosti , usposabljanja in ozaveščanja zaposlenih (točka 7.1.2, 7.2 in 7.3)
• Postopek za obvladovanje vzdrževanja in umerjanja merilne opreme  (točka 7.1.5)
• Postopek za obvladovanje dokumentov in zapisov (točka 7.5)
• Postopek prodaje (točka 8.2)
• Postopek za snovanje in razvoj (točka 8.3)
• Postopek za proizvodnjo in izvedbo storitev (točka 8.5)
• Postopek skladiščenja (točka 8.5.4)
• Postopek za obvladovanje neskladnosti in izvedbo korektivnih ukrepov (točki 8.7 in 10.2)
• Postopek za spremljanje zadovoljstva odjemalcev (točka 9.1.2)
• Postopek za izvedbe notranjih presoj (točka 9.2)
• Postopek za izvedbo vodstvenega pregleda (točka 9.3)

Kaj posebnega lahko plezalcem/turistom ponudimo v Sloveniji?

V Sloveniji lahko ponudimo plezalcem plezališča, ki zadovoljijo zelo različne potrebe plezalcev. Plezalci lahko obiščejo slovenska plezališča v vseh letnih časih in najdejo različne smeri in razmere za plezanje. Alpe ponujajo na tisoče raznih smeri. Plezališča so zelo dobro opremljena in imajo primerne vodnike v knjižni in internetni obliki. Dokaj enostavno jih je dobiti. Podobno je s plezalnimi vodniki za velike stene. Ravno tako so dostopne trgovine s plezalno opremo, kjer lahko dobijo opremo vseh vodilnih svetovnih znamk. V bližini prenočišč so tudi nastanitvene kapacitete, kjer lahko prespijo po budžetnih ali luksuznih cenah. Zgoraj naštete komponente povezane s plezanjem lahko dobite v Avstriji, Italiji, Španiji, Franciji itd.

Za Slovenijo je posebna značilnost to, da so od najvišje ležečih plezališč ali sten, ki jih lahko turisti/plezalci plezajo, malo oddaljeni. V primeru ohladitve pridejo do toplejšega podnebja ob Jadranskem morju v zelo kratkem času (1 do 2 uri). Poletni vročini se lahko umaknemo na področja, kjer je senca in nižje temperature.

Kaj bi morali plezalcem/turistom v Sloveniji ponuditi in nimamo?

V primeru slabega vremena nimamo alternativ za zadrževanje aktivnih turistov plezalcev, saj nimamo ustreznih plezalnih notranjih (indoor) objektov, da bi jih zadržali pri nas. Izjeme so BricAlp, Plezalni center Ljubljana, Stena,  ki pa so v primeru, da so turisti v Logarski dolini, Bovcu ali v Krajnski gori, neuporabni. Omenjeni centri so zgrajeni izven šolskih telovadnic. Menim, da bi morali turistični centri zgraditi vsaj nižje notranje balvane, kjer bi njihovi turisti plezalci preživeli hladne, deževne in neprijazne dneve. Povezati bi jih bilo potrebno s fitnes kapacitetami, ki jih v takšnih centrih ponavadi imajo.

Moje razmišljanje je spodbudil statistični podatek, ki kaže, da se v ZDA s notranjim (indoor) plezanjem ukvarja 4,6 mio ljudi, kar je 1,5% vse populacije. Če to preslikamo na evropsko populacijo zagotovo pridemo do osupljivih številk, ki predstavlja tržno nišo.

Potrebno bi jo bilo skrbno proučiti in na njej nekaj narediti.

Danilo Tič

Zakaj je v eni trgovini večji obisk, kot v drugi?

Poleti sem nekaj dni preživel v Staremgradu pri znamenitem kanjonu Paklenica. Stanovali smo v apartmaju nasproti kampa Nacionalnega parka. Tam sta trgovski verigi postavili dve trgovini, ki sta skoraj identične velikosti. Ko sem zjutraj sedel na terasi, sem imel lep razgled na okolico in ti dve trgovini. Po daljšem opazovanju jutranjega toka kupcev, ki so prihajali peš ali z avtomobili, sem ugotovil, da je v eni trgovini mnogo več kupcev kot v drugi.

Začel sem razmišljati: „Zakaj je v eni trgovini večji obisk? “ Tudi mi smo zahajali v trgovino, ki je bila bolj obiskana. Odšel sem v drugo trgovino, raziskati ali imajo podobne cene, izbor izdelkov in odzivnost osebja. Nič od tega ni posebej izstopalo. Ko sem naslednje jutro sedel na terasi, se je pojavil podoben odziv kupcev.

Moja razlaga večjega obiska je, da je trgovina prva na desni strani glavne ceste in je s tem bližje kampu Nacionalnega parka, od koder prihaja največ kupcev. Ker je trgovina prva ob cesti, se ustavljajo tudi avtomobili. Takoj, ko je na parkirišču več avtomobilov bolj je trgovina vabljiva za kupce. Tudi sam raje zavijem v trgovine, gostišča, kjer je več ljudi. To zame pomeni, da je pretok večji in manjša možnost stare robe na policah. Sadje je vedno sveže. Podobno je s kruhom, mesom in mlečnimi izdelki.

Če bi druga trgovina v vrsti želela imeti enak obisk kot prva, bi bilo potrebno oblikovati poslovni model trgovine tako, da pritegne kupce. Lahko bi se osredotočili na določene skupine kupcev npr. obiskovalce kampov, akcijske cene izdelkov z ustrezno reklamo, darila za otroke in podobno. Če ne naredijo ničesar bo prva trgovina bistveno uspešnejša, saj bo ustvarila za najmanj polovico višji promet. Omenjen primer nam pokaže, da je potrebno pri oblikovanju poslovnega modela upoštevati, kje se bo posel izvajal, saj je od tega odvisna uspešnost.

Danilo Tič