Turistični trendi se spreminjajo

Nemirni bližnji vzhod in nestabilna severna Afrika vplivata na odločitve evropejcev, kje bodo preživljali počitnice. Varnostne razmere v prej omenjenih področjih vplivajo, da se večina odloči za varnejše preživljanje počitnic v Evropi. Pred dnevi sem pasel svojo radovednost v knjigarni v majhnem trgu Ottobeurenu. Med turističnimi vodiči Marco Polo je bilo veliko tistih o Istri, Dalmaciji, Grčiji, Siciliji in Sardiniji. Med njimi nisem našel nobenega o Sloveniji.

Težko bomo pričakovali, da nas obiščejo turisti iz Nemčije, če ne najdejo nobene informacije o Sloveniji. Kaj nam pomagajo prelepe znamenitosti, če do njih ni ustreznih poti, ki bi zagotavljale varnost. Ko se obvešča ljudi o nevarnostih v gorah, se skoraj nikoli ne omeni gorskih vodnikov, ki zadgotavljajo varnost na najvišjem možnem nivoju. Pred kratkim sem si na nemški televiziji ogledal zgodbo Reinholda Messnerja, ki je govoril o zgodovini plezanja v Dolomitih v Italiji. Promoviral je južno tirolsko z izredno zgodbo. Podobne oddaje so pri nas izjema. Žal se slovenske zgodbe o exyu, ne prodajajo v deželah, kjer imajo tujci visok standard.

Kaj lahko naredijo odgovorni v Sloveniji za boljšo turistično strategijo? Lahko posnemajo Tirolce, lahko pa omogočijo večjo kreativnost in oblikujejo inovativno vrednostno ponudbo. Skozi to pa izvirne poslovne modele, ki bodo pritegnile pozornost in pripeljale več turistov, ki bodo dobili tisto, kar jih zanima, želijo in pričakujejo.

Danilo Tič

Je mogoče primerjati področje slovenskih alp z Otztalom?

Kot gorski vodnik delam na Bavarskem, Tirolskem in Vorarlberškem. Kot turistično področje v tem okolju je name naredila velik vtis dolina Otz. Zagotovo jo lahko primerjamo z lepotami naših slovenskih Alp, nikakor pa je ne moramo primerjati poslovno in gospodarsko.

Če primerjamo poslovne modele in vrednostno ponudbo, ki jo najdete v dolini Otz s ponudbo na področju slovenskih alp, je razlika očitna. Tirolci so oblikovali poslovne modele in vrednostno ponudbo, tako da zadostijo okusom, željam in potrebam čim širšega kroga turistov. Pri nas pa se poslovni model usmerja v to, kako čimveč zaračunati za parkirnine, čolnarine in v omejeno gibanje. Z izkupičkom pa se nič ali zelo malo vlaga v infrastrukturo, ki bi zagotavljala večjo varnost in bi ponudila zanimive zgodbe.

Vložki v infrastrukturo so v Otztalu ogromni. Že na vstopu v dolino je postavljena Arena 47. Nato se nizajo kraji namenjeni kajakaštvu, raftanju, plezanju in plezanju po zavarovanih plezalnih poteh. Da sem pričel razmišljati o primerjevi me je spodbudil obisk zavarovane poti, ki poteka preko slapu Stuiben. Tam so v preteklem letu postavili viseči most in podest, ki se dvigata preko 200 m visoko. Investicija je bila ogromna. Objekt pa je izjemen oblikovalski dosežek in tudi zame pomeni posebno doživetje. Z mosta lahko opazuješ ogromen slap, ki pada preko stene. Na dostopu moraš mimo odprtega muzeja, ki govori o življenju ljudi v času Otzija. Tega je pred leti odkril Reinhold Messner na italjanski strani ledenika, ki leži nad tem slapom. Kraj Umleiten v dolini Otz ima izjemno ponudbo, ki zadovolji avanturiste, družine z malimi otroki, starostnike, športnike, umetnike in še koga. Izjemna učna pot, ki jo je vredno obiskati.

Poslovni model so zagotovo financirali z evropskimi sredstvi. Investicija se bo v prihodnosti obrestovala, saj bo v tem kraju in v tej dolini več turistov, ki bodo omogočili rast lokalne ekonomije. S tem pa bodo pobrali tudi več davkov, ki jih bodo usmerili v podobne investicije. Domačinom v Otztalu je uspelo združiti tradicijo in kreativnost v inovativne poslovne modele. Vredno jih bi bilo posnemati.

Danilo Tič

Kaj se lahko farmacevti naučijo od Ikea-e in Ryanaira?

Moje razmišljanje je vzpodbudil hud zobobol, ki je nastal kot splet okoliščin v preteklih mesecih. Pri tem sem bil ob svoj modrostni zob. To pa so spremljale bolečine, ki sem jih blažil z zdravili. Ker sem vzel tudi močnejša zdravila, ki imajo verjetno tudi stranske učinke, sem moral pregledati, kaj jemljem.

Kot končni uporabnik zdravil (tudi tistih, ki so v prosti prodaji), sem kot proizvod dobil tablete, ki so v ustrezni embalaži in imajo pripadajoča navodila. Ker malo slabše vidim, sem potreboval očala, da sem lahko prebral od 2 ali 3 strani teksta (odvisno od zdravila). Navodila so ustrezno strukturirana, a so zelo obsežna. Tu pa pride do problema. Menim, da oseba z nedokončano osnovno šolo, starostnik ali otrok, težko razumejo zapisana navodila. Problem nastane tudi, če kupi zdravila nekdo, ki ne razume slovenslega jezika.

Kako so visoka tveganja zmanjšali pri Ryanairu? Poslužili so se oblikovalskega razmišljanja. Kot izhod iz njihovega procesa storitve je prišlo navodilo za postopanje v primeru nesreče, ki so ga iz tiskane zloženke spremenili v nalepko, ki je pritrjena na zadnjo stran sedeža, da jo potnik lahko vidi. Ima jo v višini oči. Namesto jezikovnega opisa je navodilo v vizualni obliki.

Oblikovalskega razmišljanja so se lotili tudi pri pohištvenem gigantu Ikea-i. Svojim kupcem so omogočili cenejše izdelke s tem, da jih sami sestavijo. Če hočejo, da se to zgodi morajo imeti jasna navodila. Ker prodajajo svoje izdelke globalno, so morali zagotoviti, da navodila za sestavo povsod razumejo. Zato so oblikovali slike, ki jasno opisujejo postopek sestavljanja in ga razumejo povsod po svetu.

Kaj se torej lahko iz prej navedenih primerov naučijo farmacevti? V njihovem primeru lahko pomeni neustrezna uporaba njihovih zdravil, ki so v prosti prodaji, zelo veliko tveganja za njihove kupce. Ker po teh zdravilih posegajo mladostniki, ljudje z pomanjkljivo izobrazbo, starostniki in kupci, ki ne berejo navodil, lahko pride tudi do ogrožanja življenj. Sicer so farmacevtska podjetja pred takšnimi primeri dobro zaščitena (tudi z navodili), a je to lahko za njih moralno in etično zelo sporno. Zato bi se lahko farmacevti zgledovali po Ikei in Ryanairu in bi nam kupcem lahko ponudili zraven tablet za lajšanje tegob, tudi vizualna navodila, ki bi nas na preprost način seznanila z učinki in s posledicami jemanja določenih zdravil.

Danilo Tič