Je mogoče primerjati področje slovenskih alp z Otztalom?

Kot gorski vodnik delam na Bavarskem, Tirolskem in Vorarlberškem. Kot turistično področje v tem okolju je name naredila velik vtis dolina Otz. Zagotovo jo lahko primerjamo z lepotami naših slovenskih Alp, nikakor pa je ne moramo primerjati poslovno in gospodarsko.

Če primerjamo poslovne modele in vrednostno ponudbo, ki jo najdete v dolini Otz s ponudbo na področju slovenskih alp, je razlika očitna. Tirolci so oblikovali poslovne modele in vrednostno ponudbo, tako da zadostijo okusom, željam in potrebam čim širšega kroga turistov. Pri nas pa se poslovni model usmerja v to, kako čimveč zaračunati za parkirnine, čolnarine in v omejeno gibanje. Z izkupičkom pa se nič ali zelo malo vlaga v infrastrukturo, ki bi zagotavljala večjo varnost in bi ponudila zanimive zgodbe.

Vložki v infrastrukturo so v Otztalu ogromni. Že na vstopu v dolino je postavljena Arena 47. Nato se nizajo kraji namenjeni kajakaštvu, raftanju, plezanju in plezanju po zavarovanih plezalnih poteh. Da sem pričel razmišljati o primerjevi me je spodbudil obisk zavarovane poti, ki poteka preko slapu Stuiben. Tam so v preteklem letu postavili viseči most in podest, ki se dvigata preko 200 m visoko. Investicija je bila ogromna. Objekt pa je izjemen oblikovalski dosežek in tudi zame pomeni posebno doživetje. Z mosta lahko opazuješ ogromen slap, ki pada preko stene. Na dostopu moraš mimo odprtega muzeja, ki govori o življenju ljudi v času Otzija. Tega je pred leti odkril Reinhold Messner na italjanski strani ledenika, ki leži nad tem slapom. Kraj Umleiten v dolini Otz ima izjemno ponudbo, ki zadovolji avanturiste, družine z malimi otroki, starostnike, športnike, umetnike in še koga. Izjemna učna pot, ki jo je vredno obiskati.

Poslovni model so zagotovo financirali z evropskimi sredstvi. Investicija se bo v prihodnosti obrestovala, saj bo v tem kraju in v tej dolini več turistov, ki bodo omogočili rast lokalne ekonomije. S tem pa bodo pobrali tudi več davkov, ki jih bodo usmerili v podobne investicije. Domačinom v Otztalu je uspelo združiti tradicijo in kreativnost v inovativne poslovne modele. Vredno jih bi bilo posnemati.

Danilo Tič

Bonpet ampule za planinske postojanke

Že nekaj let sodelujem s pojetjem Bonpet Sy. iz Trbovelj, ki ima svoj obrat v Hrastniku. Proizvajajo protipožarne ampule, ki jih preventivno namestimo na mesta tvegana za požare. Ker že dobrih 40 let zahajam v gore in aktivno sodelujem z planinskimi društvi, sem predlagal kampanjo za namestitev ampul v planinskih postojankah, kjer so se v preteklosti zgodili številni požari in so postojanke pogorele do tal. Kapanja se je končala neuspešno, kljub temu, da je med tem pogorela ena postojanka do tal. Analiziral sem vrednostno ponudbo, kanale poslovnega modela in kupce.

Ugotovil sem sledeče:

• izdelek je inovativen in zgodnjih adapterjev ni,

• kampanja preko e-pošte ni primerna zaradi strukture odgovornih v planinskih društvih, ki odločajo,

• odgovorni na planinskih društvih samoiniciativno ne prepoznajo vrednosti samodejne pogasitve ognja z ampulo (mislijo, nam se ne more zgoditi),

• kljub temu, da zavarovalnice ponujajo 10% popust pri zavarovanju stavbe, ki ima vgrajeno/e ampule, tega zavarovanci (paninska društva) ne vejo.

Kaj sem se pri tem naučil:

• kampanja mora biti zaradi sturkture odločevalcev osebna,

• tisti, ki kot kanali pri kampanji ponujajo vrednost,morajo natačno vedeti, kakšno korist ponujajo, katera tveganja zmanjšujejo in kakšno preventivno delo je za društva zato opravljeno,

• zato mora Bonpet poiskati nove partnerje, ki so ob enem novi kanal,

• to so zavarovalni agenti, ki prodajajo zavarovanja stavb, za njih morajo organizirati šolanje in jih ustrezno nagraditi.

David proti Goljatom

V jeseni 2011 je prišlo do velikega upada naročil v avtomobilski industriji. Njihovi podizvajalci so se soočili z težkimi odločitvami, saj so se morali čez noč povsem prestrukturirati. Ker sem sodeloval s podjetjem FTA, je takrat naneslo, da sva se srečala z direktorjem, ki mi je omenil težko stanje v avtomobilski branži. Govorila sva tudi o programu razsvetljave, ki so ga razvijali in s priložnostmi, ki jih ponuja.

Na italjanskem trgu so našli tender, s katerim so v italjanskem podjetju iskali dobavitelja svetil. Ker je na evropskem trgu velika ponudba, je bil velik problem FTA, kakšno vrednost naj ponudijo, da bi lahko dobili ponujen tender kot neznani in dokaj novi na trgu. Direktor se je odločil za sodelovanje z menoj na tem projektu. Pridobil je imena podjetij, ki so se prijavila na razpis. S pomočjo razpoložvljivih podatkov sem analiziral poslovne modele konkurentov. Vsa podjetja so imela od 5 do 500 krat večji promet od FTA v tistem času. Zraven tega pa dolgo tradicijo, velike razvojne ekipe in podobno. Na prvi pogled je izgledalo, da tenderja ne bi bilo mogoče dobiti. Predlagal sem iskanje inovativne rešitve poslovnega modela. S pomočjo platna vrednostne ponudbe sva z direktorjem analizirala, delo, ki mora biti opravljeno, bolečine in koristi, ki se pričakujejo. Ugotovila sva, da podjetje ne potrebuje svetil, ampak svetlobo za svoje podjetje.

Zato se je FTA edini med 7 ponudniki prebil v končni izbor s ponujeno svetlobo in zmagal na tenderju. FTAjeva ponudba je vsebovala 24 urno zagotavljanje delovne svetlobe, za tem pa so stala svetila in vzdrževanje svetil. Z omenjeno rešitvijo je italjansko podjetje zmanjšalo svoje stroške vzdrževanja in skladiščenja svetilnih elementov in kablov.